Bamako ->

18. Nov 2007 | zapisal | Utrinki s poti

Jutranji odhod iz Bamaka proti Djenne. 450 kilometrov relativno dobrega asfalta, pokrajina pa vseskozi enaka, sama ravnina in grmičevje. Dogajanje poživijo nekoliko drugačne hišice v vaseh, še vedno narejene iz blata in s slamnato streho, ampak s štirimi vogali in streho v obliki čarovniškega klobuka.
V vaseh ob cestah vseskozi prodajajo lubenice, ustavimo v eni izmed njih in takoj nas obkroži 10 prodajalk. Vzamemo 2 lubenici in ugibamo, koliko staneta pri nas. Prodajalki porinem 1000 frankov in že hočem zapreti okno, ko mi vrne 600 frankov – 0,3 evra za lubenico. Lokalci, ki še niso okuženi s turizmom so v Maliju neverjetno pošteni.
Prvo lubenico pospravimo pod slikovitim bau-babom ob cesti, na katerem visijo čebeljnjaki. Ravno ko si po pomoti odrežem pol palca se poleg ustavita dva kombija nemških turistov – očitno smo se ustavili pod najbolj slikovitim bau-babom na trasi Bamako – Mopti. Umikam se švabici, ki jo slika mož, a me ta povabi zraven, “Alt Frau, alt Baum, ich brauche ein junge Mann” (približen zapis). Nemci odidejo, Domen pa za grmom postori, kar še cesar postori peš. Z druge strani ga zmotita dve lokalki, obvezno potalamo par igrač v zameno za fotosešn. Vidimo še eno lokalno navado (dojenje ko otroku zapaše), midva z Rokom pa pridno slikava. Ko bova kot Playboyeva fotografa čez desetletja dajala intervjuje, ne bova pozabila omenit, kje sva slikala najino prvo joško.
Bivak 40km pred Djenne.

Bau-babČebelji panji na bau-babuLokalci domna zasačijo pri izhodu iz grmovjaKo je lakota, je lakota…Božiček spet na deluKravja kopalnicaTovornjak / avtobus, običajen prizor v Maliju

Asilah -> Chefchaouen (200km)

28. Oct 2008 | zapisal | Sahara Jam 2008

Po prvi prespani noči v Maroku, smo se zjutraj takoj po zajtrku v oblačnem, turobnem in predvsem mrzlem vremenu (da ne omenjam dežja!) odpeljali proti gorovju Rif in mestecu Chefchaouen. Pot smo si želeli popestriti s stranskimi cestami, vendar smo po nekaj poizkusih ugotovili, da se bomo morali držati glavne ceste, saj so bile vse stranske preblatne za cestne gume, ki še vedno tičijo na Domnovi HP2 in Jimovi 800 GS.

Dodobra premraženi smo prispeli v Chefchaouen, kjer smo se nastanili v sedaj očitno že tradicionalni bazi – hotelčku Ahrazem (po novem je naprodaj). V začetku prijazni, na koncu pa že vsiljivi receptor, nas je neprestano moril, da mu moramo pokazati potne liste, pa čeprav smo vse formularje že izpolnili.

Po tajinu in kuskus-u (maroške jedi) smo se porazgubili po mestu. Eni so si ogledali glavno obrt Chefchaouena, pridelovanje hašiša, drugi so se zabavali z zgovornim receptorjem, ostali pa smo barantali z nočnim čuvajem vozil in motorjev. Zmagal je čuvaj in nas dobra osušil.

sahara-jam-2008-006.jpgsahara-jam-2008-007.jpgsahara-jam-2008-008.jpgsahara-jam-2008-009.jpgsahara-jam-2008-010.jpgsahara-jam-2008-011.jpgsahara-jam-2008-012.jpg

Merzouga & Erg Chebbi

31. Oct 2008 | zapisal | Sahara Jam 2008

Erg Chebbi! Misel na največji maroški peskovnik za odrasle nas je motoriste že zgodaj spravila iz postelje. Ups, potrebna bo menjava pnevmatik, Domnov in Jimov motor sta zaradi prečenja Italije še vedno obuta v cestne gume. Po zajtrku smo se takoj lotili dela – največ časa smo porabili za Jimov motor, saj je bilo brez vulkanizerske delavnice potrebno zamenjati obe gumi. Po dveh urah je njegov F800 GS preobut v offroad gume že čakal na pesek. Domen se je k sreči bolje pripravil in je svoje “krampe” že imel na rezervnih platiščih. Ravno ko smo zaključili z delom, ko so se prismejali avtomobilisti – zdravstvene težave so minile!
Gremo na kosilo ali se gremo malo zapeljat? Peeeeeeeeeeeljaaaaaaaat je bil odgovor v en glas! Zaradi poznega štarta se je dan že prevešal v drugo polovico, zato smo se zapeljali le na obrobje največjega (in v nasprotju s stereotipi praktično edinega) peščenega morja v Maroku – Erg Chebbija – kjer so naši motorji prvič okusili slasti peska. Kot mali otroci na velikih igračah smo se zapodili v peskovnik, ter na hitro ugotovili da brez GGGAAAAASSSSSAAAAA ne gre nikamor. Najbolj je to občutil Jim, ki se je ustavil, nato pa še prekucnil v pesek. Pomagali smo mu pobrati motor in že smo dirkali dalje. Ni minilo dolgo ko je se je Jim uspel zakopati do trebuha svojega motorja, tako da so bili telovadni vložki ostale ekipe kar pogosti. Ker nas je že priganjal mrak, smo se napotili nazaj proti začasni bazi v Merzougi. Na poti je Domnu uspel še en fenomen – zaradi nedavnega dežja se je sredi peska zakopal v blatno lužo. Ob povratku smo motoristi ugotovili, da je medtem tudi drugi del ekipe na štirih kolesih odešl v pesek. Z nasmehom do ušes smo posedli k večerji, Isabelle je pripravila odličen kuskus, Rachid in njegovi kolegi pa so nas po večerji pozabavali z bobni in berbersko kitaro.

sahara-jam-2008-024.jpgsahara-jam-2008-025.jpgsahara-jam-2008-026.jpgsahara-jam-2008-027.jpgsahara-jam-2008-028.jpgsahara-jam-2008-029.jpgsahara-jam-2008-030.jpgsahara-jam-2008-031.jpgsahara-jam-2008-032.jpgsahara-jam-2008-033.jpg