Sahara Jam

Gremo, akcija, gas… mudi se, zato ne bom napisal nič več… Najprej Gorica, potem pa Genova… jutri zvečer Barcelona in v Torek zjutraj upajmo Maroko!

Celodnevna vožnja do Genove mine hitro. Tankamo pred Genovo in ob izračunu prve porabe (16l / 1ookm) nas malo stisne. Prtljažnik je na avtocesti padel na testu aerodinamike :). Pred vkrcanjem obvezno žrtje v McDonaldsu. V čakalni vrsti ugotovimo, da smo poleg maroških gastarbajterjev in španskih kamijonarjev skoraj edini turisti. Natisnjen voucher družbe GNV, ki smo ga pred dvemi tedni preko interneta bookirali za €450, zamenjamo za karte, opravimo hitre formalnosti in že smo na ladji. Victory, kakor se ladja imenuje, od zunaj ne izgleda prav nič zmagovalno, a se izkaže za prav prijetno ladjo, nekje na ravni ladij Anek, ki vozijo iz Benetk v Grčijo.

Postanek v Barceloni. Pogled na palubo, polno Maročanov v Adidas trenirkah, vzpodbuja športni duh, ki pritiče temu olimpijskemu mestu. Rok spi.

Počivanje na ladji. Ladijski kino je predelan v molilnico, zato se zabavamo po svoje. Rok in Domen bašeta Panđabija (indijska fuga), Primož tipka v lounžu. Med postankom v Barceloni se nam pridruži belgijska ekspedicija, ki v enem mesecu s 15 spački (2CV) in precej supporta namerava prevoziti ruto Bruselj – Benin.

Proti večeru na desni zagledamo Gibraltar, levo pa se ob sončnem zahodu pokaže naš cilj – Afrika. Po izstopu z ladje nas v Tangierju že spet izšolajo na mejni in carinski kontroli. Belgijci nam podajo koordinate kampa v Asilahu, ki ga Garmin potem pokaže 100m v morju. Upam, da imajo do Benina bolj točno route 🙂 Vseeno najdemo kamp v Asilahu, kjer prvo noč prebijemo po Afriško, v šotoru.

Končno, Mama Afrika!
Na meji v Tangierju že lekcija iz “bakšiša”.
Prvo noč celini primerno – kampiramo.
Rok kuha.
Preventivno Jeger.

Več o kraju na: http://www.assilah.com/

Zajtrk v Asilahu, ki je prijetno bivše Portugalsko pristanišče. Otvorimo sezono tradicionalnega maroškega metinega čaja in šibamo proti Chefchauenu kjer naredimo kosilo. V mestu srečamo skupino totalno zadetih Špancev (Chefchaouen je prestolnica gorovja Rif, kjer se pridela 42% svetovnega hašiša), spet srečam istega berberskega prodajalca in pri avtomobilu nam isti težak kot pred dvemi leti hoče prodat hašiš. Ko se spuščamo iz Rifa proti Rabatu zagledamo isti Stop znak, ki sem ga slikal pred dvemi leti, zvečer pa v kaosu Rabata (ki je presenetljivo urejena prestolnica) blizu Medine najdemo stari hotel z roza posteljami. Vsekakor dan Deja-vujev.

Fruštek v Asilahu, kosilo v Chefchauenu in večerja v Rabatu.
Jutri pa v lov na vize – tu in v Casablanci.
Rok je lačen.

Več o kraju: http://www.rabat.ma/

Zjutraj smo se podali na lov za Malijsko vizo. Po uri blodenja po fensi četrti Souissi (Beverly Hills Rabata) najdemo rezidenco Beninskega ambasadorja, kjer nas vrtnar končno usmeri v pravo smer. Malijski “man in black” varnostnik z Rokom želi menjati sončna očala, v ambasadi pa za 3x €25 naročimo vize. Za €5 “for coffee” doplačila jih dobimo še isti dan ob 1500.
Uradnica na Malijski ambasadi nam bosonoga preda Malijske vize – brez zapletov. Preverimo kako je z Mavretansko vizo – uradne ure šele naslednji dan + 24 ur čakanja. Brez “for coffee” express ponudbe. Dodatna 2 dneva v Rabatu – ne hvala. Mavretansko vizo se za nekaj doplačila menda dobi tudi na meji, zato odšibamo proti Fesu. Sledi večerni ogled medine.