Merzouga in Erg Chebbi

04. Nov 2007 | zapisal | Utrinki s poti

Avto izpraznimo vse odvečne teže in se odpravimo na izlet okoli Erg Chebbija, največjega maroškega peščenega morja. Začetna kamnita pista nam ne predstavlja večjih problemov, ob prihodu na pesek pa se avto hitro pogrezne. Poskačemo ven, spustimo gume na 1,5 bara, vmes poklepetamo z mimoidočim berberskim vodičem kamel in gasa naprej. Opogumljeni z boljšim oprijemom takoj zavijemo proti sipinam in se naivno zaženemo v največjo pred nami. A-a, “no go mister”. V nekaj poizkusih hitro spoznamo osnove vožnje po sipkem pesku (predvsem pa nobenih diagonal!).

Jutranji razgled s prenočišča na strehi kasbahaHabibi, habibi, habibi, habibi!Vodič kamel

Ker še nismo pripravljeni prijeti za lopato, avto parkiramo in se s snežno (peščeno? peskovno? peskasto? popeskano?) desko peš odpravimo na vrh kake 50m visoke sipine. Z Rokom odvijugava vsak svojo nedotaknjeno flanko peska (sanje vsakega deskarja, med eno in drugo furo veter poskrbi, da je flanka vedno sveža), Domen pa med tem pri teku navzdol izgubi očala (skok v ribo). To seveda ugotovi šele pri avtu. No gremo pa še enkrat gor. V dveh urah pohajkovanja po sipinah pri prijetnih 25C popijemo vsak po liter in pol vode.

Primož na avdiciji za Ski Servis FinžgarRok borda s sipinePrimož pa v stilu rodeaDomen pa kar pešRok bi bordal še naprejBordat smo učili tudi lokalceDomen se pogaja za nakup fosila“Ej teledva bi mi kr pasala, a?”

Po kratkem deskarskem intermezzu se odpravimo naprej. Vožnja po vzhodni strani Erg Chebbija nam ponudi mešanico kamnitih in peščenih pist, ki jih Landcruiser z užitkom požira (pa nafto tudi). Iskanje sence za tuna-brejk nas pelje skozi brezpotja camel-grassa (senca, tuna, počitek, razgled na sipine).
S polnimi želodčki pridemo na jugo-vzhodno stran Erg Chebbija, kjer naletimo na špansko ekipo, ki pripravljajo poligon za evropski press test novega Cherokeeja. Ko pripeljemo k tovornjaku in trem parkiranim Cherokeejem, celotna ekipa začne občudovat našo Toyoto (“You have the best car!”).
Za naslednjo sipino ugotovimo, da v Erg Chebbiju nisi nikoli sam. Niso bili pastirčki, ampak francoska ekipa s tremi Toyotami. Po kratkem merjenju moči (Rok v našem avtu odneha, francoz nasede – sledi reševanje z gurtno), si zaželimo “bon voyage”. Sledi najboljši del celotne poti, 5m visoke sipine si na jugo-vzhodnem delu sledijo kot valovi, pesek dobro drži in Toyoti se smeji. Cesta nazaj do Merzouge, sončni zahod pa si popestrimo s pumpanjem gum. Toyota je uspešno prestala prvi dan v peskovniku, lopate so ostale v prtljažniku, zato si zasluži novo ime – Dromedar Habibi.
Še ena noč v Sable d’Or, spet večerja v slikoviti družbi, napol nori francoski kolesar, hecni vodič kamel, šefe Rašid pa gladko zvrne naše darilo – pol litra šnopsa.

Stopinje v peskuŠe ena reklamnaRokov preizkus v borbi s francoziFrancoz pa do vrha, ampak se zakoplje“A bo šlo?” - “Šparej ga, more še do Malija pridt!”

Midelt –> Erfoud -> Merzouga (272km)

30. Oct 2008 | zapisal | Sahara Jam 2008

Lepo sončno jutro, hladno ozračje in dva člana z zdravstvenimi težavami – Jana in Matej sta se zbudila z bolečinami v želodcu. Po zajtrku se odpeljemo proti Erfoudu. Sonček nam vliva upanje, da se bomo končno naužili nekaj afriške toplote, a po nekaj kilometrih nam postane kristalno jasno, da bo vožnja hladna, kljub temu pa prijetna. Približno na pol poti smo se vsi skupaj ustavili na začetku soteske Ziz, klepet, malo fotk, gasa naprej. Ravno ko smo se motoristi ogreli in začeli uživati v ovinkih, smo že prispeli v Erfoud. Jani in Mateju se je zdaj z zdravstvenimi težavami pridružil še Domen!
Avtomobilisti so po skupnem postanku naredili le nekaj kilometrov, nato pa so se zaradi nevzdržnih zdravstvenih težav ustavili. Jana in Matej nista več mogla voziti, zato sta po dobri uri počivanja avtomobile prevzela Gregor in Gorazd.
Ko smo se v Erfoudu spet našli, smo hitro ugotovili, da bolniki ne bodo nadaljevali poti. Odločili smo se da motoristi nadaljujemo pot v Merzougo, ostali pa pridejo za nami naslednji dan. V Merzougi nas v Sable d’Or prijazno sprejela Isabelle in Rachid. Boris, David in Jim so se sprostili ob okusni večerji, kasneje na večernem potepanju po Merzougi pa jih je sredi puščave ujela nevihta. Rok je večerjo preskočil, ker je ravno tako začutil želodčne težave.

sahara-jam-2008-019.jpgsahara-jam-2008-020.jpgsahara-jam-2008-021.jpgsahara-jam-2008-022.jpgsahara-jam-2008-023.jpg

Merzouga & Erg Chebbi

31. Oct 2008 | zapisal | Sahara Jam 2008

Erg Chebbi! Misel na največji maroški peskovnik za odrasle nas je motoriste že zgodaj spravila iz postelje. Ups, potrebna bo menjava pnevmatik, Domnov in Jimov motor sta zaradi prečenja Italije še vedno obuta v cestne gume. Po zajtrku smo se takoj lotili dela – največ časa smo porabili za Jimov motor, saj je bilo brez vulkanizerske delavnice potrebno zamenjati obe gumi. Po dveh urah je njegov F800 GS preobut v offroad gume že čakal na pesek. Domen se je k sreči bolje pripravil in je svoje “krampe” že imel na rezervnih platiščih. Ravno ko smo zaključili z delom, ko so se prismejali avtomobilisti – zdravstvene težave so minile!
Gremo na kosilo ali se gremo malo zapeljat? Peeeeeeeeeeeljaaaaaaaat je bil odgovor v en glas! Zaradi poznega štarta se je dan že prevešal v drugo polovico, zato smo se zapeljali le na obrobje največjega (in v nasprotju s stereotipi praktično edinega) peščenega morja v Maroku – Erg Chebbija – kjer so naši motorji prvič okusili slasti peska. Kot mali otroci na velikih igračah smo se zapodili v peskovnik, ter na hitro ugotovili da brez GGGAAAAASSSSSAAAAA ne gre nikamor. Najbolj je to občutil Jim, ki se je ustavil, nato pa še prekucnil v pesek. Pomagali smo mu pobrati motor in že smo dirkali dalje. Ni minilo dolgo ko je se je Jim uspel zakopati do trebuha svojega motorja, tako da so bili telovadni vložki ostale ekipe kar pogosti. Ker nas je že priganjal mrak, smo se napotili nazaj proti začasni bazi v Merzougi. Na poti je Domnu uspel še en fenomen – zaradi nedavnega dežja se je sredi peska zakopal v blatno lužo. Ob povratku smo motoristi ugotovili, da je medtem tudi drugi del ekipe na štirih kolesih odešl v pesek. Z nasmehom do ušes smo posedli k večerji, Isabelle je pripravila odličen kuskus, Rachid in njegovi kolegi pa so nas po večerji pozabavali z bobni in berbersko kitaro.

sahara-jam-2008-024.jpgsahara-jam-2008-025.jpgsahara-jam-2008-026.jpgsahara-jam-2008-027.jpgsahara-jam-2008-028.jpgsahara-jam-2008-029.jpgsahara-jam-2008-030.jpgsahara-jam-2008-031.jpgsahara-jam-2008-032.jpgsahara-jam-2008-033.jpg

Merzouga & Erg Chebbi II

03. Nov 2008 | zapisal | Sahara Jam 2008

Še vedno smo tu 😉 V Merzougi se zbudimo v lepo sončno jutro brez oblačka na obzorju. Poskačemo iz postelj, na hitro sedemo k zajtrku (spet marmelada in premalo kruha) ter si v mislih že rišemo poti po brezpotjih. Preverimo še zadnje detajle na motorjih in avtomobilih in se spet proti Erg Chebbi-ju. Nismo se že dobro zapodili po pesku, ko se nad nami že začnejo zgrinjati temni oblaki, veter s peskom pa nam slabi vidljivost. Ujel nas je peščeni vihar! Motoristi se zgubljamo pred očmi terencev, vihar pa kar ne pojenja, nasprotno – vedno slabše je. Obrnemo se in gremo nazaj proti vasi.
A v Maroku res nisi vsak konec tedna in čas, ki ga imamo na voljo je potrebno izkoristit – v vasi ne zavijemo nazaj v bazo, ampak spet proti bližnjim sipinam. Velika igra v pesku se prične!. Gregor preizkusi svojo Mazdo B2500, Matej Nissana Terrano, Rok Yamahco XT, David in Boris KTM LC4, Jim BMW F800 GS in Domen BMW HP2 (EPP!).
“FUCKING GREAT, PARADISE” je kričal Jim po sipinah in spet pobiral svojo težko mrcino iz peska. Po nekaj urah smo se vsi veseli in navdušeni vrnili nazaj v naš kasbah. V pričakovanju na lepše jutro brez viharja smo odšli na zaslužen počitek, zunaj pa je še naprej divjal peščeni vihar.
Naslednji dan so se motoristi sami brez spremstva (terenci) zapodili okrog Erg Chebbi-ja. Sipine, skoki, offroad proge… vse kar si človek zaželi. Že smo obkrožili Erg Chebbi, ko smo naleteli na prijazen par (nemec in avstrijka), ki nam je postregel s kavo. Po okrepčilu pa smo v bližini naleteli na raj! Velike sipine, luknje, bazeni, peščene “bande”, vrhovi sipin – kot da bi jih veter tja postavil kot park za naše motorje. F**** odlično – za tiste, ki radi sproščajo adrenalin, Erg Chebbi vabi! Nismo in nismo hoteli nazaj v kasbah, ampak fantastičen sončni zahod nas je opomnil in opozoril, da zna biti puščava v temi nevarna in nepredvidljiva. Oddirkali smo nazaj, kjer smo ob večerji in metinem čaju premlevali in debatirali o norem dnevu.
Po dobrem spancu se zjutraj skupaj z avtomobilisti ponovno odpravimo okoli Chebbi-ja. Tole se že malo ponavlja, kajne? Ampak dobrih stvari se ne da pustit za seboj… Na robu sipin se ustavimo na krajši počitek. Vsi si že pretegujemo krake, Jim pa še vedno sedi na motorju in v smehu razlaga: “Moj motor se prižge sam od sebe, samo ključ obrnem!” Po hitrem pregledu ugotovimo, da se je zaskočilo stikalo za vžig. Medtem ko Jim in David odpravljata težavo, se ostali pogajamo za cene mineralov, ki nam jih prodajajo lokalci. Po slabi uri oddirkamo naprej, zabava se prične takoj ko motoji in avtomobili pod seboj začutijo saharski pesek – čez sipine, ob sipinah, med grmovjem, po suhi rečni strugi, … Povsod nas je dosti. V zadnji četrtini poti, se zapeljemo v senco dreves in grmovja ter si skuhamo puščavsko kosilo (pasta italiana).
Na poti nazaj se ustavimo še na policijski postaji, kjer nam malo pokvarijo dan. Povejo nam namreč da je pista (offroad) do Zagore prenevarna! Kaj pa sedaj, se spogledamo. Hitro si pogledamo zemljevid, ter določimo asfaltno traso do Zagore. Po večerji kar popadamo v postelje, saj nas je pesek pošteno utrudil.

sahara-jam-2008-034.jpgsahara-jam-2008-035.jpgsahara-jam-2008-036.jpgsahara-jam-2008-037.jpgsahara-jam-2008-038.jpgsahara-jam-2008-039.jpgsahara-jam-2008-040.jpgsahara-jam-2008-041.jpgsahara-jam-2008-042.jpgsahara-jam-2008-043.jpgsahara-jam-2008-044.jpgsahara-jam-2008-045.jpgsahara-jam-2008-046.jpgsahara-jam-2008-047.jpgsahara-jam-2008-048.jpgsahara-jam-2008-049.jpgsahara-jam-2008-050.jpgsahara-jam-2008-051.jpgsahara-jam-2008-052.jpgsahara-jam-2008-053.jpg