Bamako

Objavil dne 16. Nov 2007 | Utrinki s poti

Dan opravkov. Glede na časovni načrt in naše želje črtamo Burkino Faso in se odločimo, da bomo več časa preživeli na pistah okoli Atarja. Zato najprej Mavretanska ambasada (tokrat želimo enomesečno vizo, podaljšanje v Nouakchottu pa bi pomenilo prevelik ovinek). Lonely pravi, da se na vizo čaka 48 ur, pred nami je vikend, zato upamo, da bomo uspeli s kakšnim darilom. V nasprotju z našimi izkušnjami na Mavretanski ambasadi v Maroku in Mavretanskimi uradniki nasploh, nas na ambasadi izredno lepo sprejmejo. Ko uradnik izve, da je Domen po poklicu računalniški inženir, nas prosi, če ga naučimo nekaj trikov v Excelu. Po 15 minutnem “šnelkursu” je uradnik izredno zadovoljen, pravi da lahko po vize pridemo že čez 3 ure. Enkratno! Viza stane slabih 12.000 frankov (~ 18 evrov).
Vmes skočimo v bližnjo picerijo, ki jo priporoča Lonely. Izkaže se, da jo vodi Italijan iz Udin, ki je že 4 leta v Maliju. Po dolgem času uživamo v dobri evropski hrani (sicer po Malijsko dragi, 6000 frankov za pico) v evropsko čistem ambientu. Morala se hitro dvigne 🙂
Sledi obisk Toyota servisa, kjer nameravamo menjati zavorne ploščice (pakne), zračni in dizel filter. Toyotin servis s salonom je evropsko urejen in vliva zaupanje. Menjava treh zavornih ploščic mine brez težav, pri četrtem platišču pa majstrom uspe zlomiti varnostni vijak. Sledi podvig, ko 5x zapored na vijak varijo vse sorte zadeve, od matic, ključev, vijakov, vsakič se nekaj zlomi. Končno jim uspe v šestem poizkusu. Zamenjajo še dizel filter, zračnega zamenamo sami. Končni račun: 65.000 frankov (~ 100 evrov). Huh? Ja, 6 delavcev se je 2 ure vrtelo okoli avta, pa še petek popoldne je in so jim morali plačati nadure. Naredimo malo scene in šef servisa nekam izgine, nazaj pride z računom za 45.000 frankov. Nanj napišemo 30.000 in končamo pri šefu evropskega porekla. Na koncu se pogodimo in plačamo 30.000. Še vedno nateg, toliko (kot nam je povedal) mesečno zasluži čistilec v Toyotinem salonu, ampak jebiga. Evropejcem se očitno splača ustanavljanje podjetij, kjer bogatim Malijcem prodajajo balkanske usluge po evropskih cenah.
Malo se potolažimo z (edinim?) hitrim internetom v Bamaku. Zmatrani smo, predviden večerni obisk pabov v Bamaku je odpovedan.

« | »

3 komentarjev

Komentarji na “Bamako”

  1. wai

    Jou fantje… Te fotke so pa National Geographic quality. Kr mal me je pogrel. Tukej piha nonstop, 3°C cez dan, -3 cez noc, sneg ze disi, js pa po cele dneve v biroju =/ – lahko si mislte kolk vam zavidam. Uzivejte; vsak update je super.

    Papa:*

    17. Nov 2007 ob 10:40

  2. ASKA

    kje ste vi popotniki?morm rect da so fotke 1a, in primož upam da si bos vzel 1 teden cajt da mi vseeeeeee poves!pogresam te

    20. Nov 2007 ob 17:57

  3. Hvala, hvala!
    Se opravičujem k noben SMS ne pride z Afrike, ampak klele mobitel ne dela, ker so kabl precvikal!
    Vabljena predavanja po prihodu domov pa seveda bodo, ampak prvo ene 3 dni, da se umijem od tele umazanije 🙂 Noge bom verjetno moral kar z bencinom… pa šibico pritaknt 🙂
    Ne nas (me) preveč pogrešat, še en mesc, pa smo doma… Trajekt 17. v Tangierju je že rezerviran!

    26. Nov 2007 ob 16:43

RSS komentarjev

Objavi komentar

« - »