Sahara Jam

Ista lokacija kot včeraj.
Mavretanski dan neodvisnostismo praznovali s 300 km izletom čez sipine, ki se je končal s sončnim zahodom leta.
Neponovljivo!

Bivak v Stonehengu, tik ob progi baje najdaljšega vlaka na svetu.
Rok ravnokar neuspešno žica kadu od dveh francoskih motoristov.
Jutri Marocco?

p.s. Jani: Na Google earthu se vidi, kako točno je locirana točka iz GPS. So na sredini ceste.

Nazaj v Zahodni Sahari! Da se ne bi razvadili s tušem, bivakiramo! Razgled čez zaliv na razsvetljeno Dakhlo in kuho riža moti le močan veter.

Na, pa je šu jermen za hlajenje, na srečo samo 50 km od ceste.
Na cest smo že, jermen smo dobil, popravlal mo pa jutr!

p.s. Jani: Če približate Google Earth se vidi da kampirajo za hišo ob cesti, oziroma če dobr pogledam bo tole kar bencinska črpalka. Stric Google je neverjeten.

Bivak na robu 30m pečin Atlantika. Upamo, da pri nas nas Miklavž nosi nazadnje, ker če čmoknemo v morje bo letos bolj klavrno!
Vreme prvič oblačno.

1000m visoko v Anti Atlasu se vztrajamo v natikacih. Pocasi zaklucujemo s potovanjem in zacenjamo s pocitnicami. Hotel z bazenom, televizijo in wireless internetom je samo zacetek. 10 evrov po glavi, zajtrk vkljucen.

Maroški Portorož – morje, plaža, pivo, one-man-playback-bandi in prijetna temperatura. Mogoče pred božičem naberemo še malo barve.

Z obale direktno na 2500m pod Toubkal. Maročani smučajo, mi pa v kratkih hlačah pijemo čaj. Hoteli predragi, zato spimo v dolini.

Barantanje do onemoglosti, žaljenje z nizkimi cenami… Marakeš. Po dolgem času spet srečamo Slovence.

Pri slapovih Ouzud je z neba padla prva kapljica po 2 mesecih.
Še vztrajamo v natikačih, a se bo počasi treba aklimatizirat na Slovenijo.